Včasih se sprašujem, če sploh vem kaj to pomeni?! Pa najbrž nisem edina, ki nikoli ne najde časa, da bi vsaj za dva ali tri dni kam odpotovala in si napolnila baterije, kot radi rečemo glasbeniki. A, ko mi to vendarle uspe, takrat s sabo vzamem računalnik, telefon je tudi tam moja desna roka in moja dosegljivost je še vedno skoraj 24 urna, zakaj torej dopust?
Ne spomnim se, da bi kdaj komurkoli rekla, pokliči me drug teden, ta teden sem na dopustu, moje besede so vedno: ne, ne motiš; ni problema; takoj bom uredila:...
A kljub vsemu je dobro vsaj malce zamenjati 'klimo'', poslušati valovanje morja, šelestenje drevesnih krošenj, žvrgolenje ptic,... pa čeprav je ob sedenju na obali na kolenih računalnik in v roki telefon.
Ja, takšno je pač moje življenje, je pa tudi res, da ga nebi zamenjala z nikomer.
Po drugi strani, pa je moje življenje en sam velik dopust. Sliši se sicer smešno in čudno, ampak ljudje imamo različne želje in različno razumemo pomen enake besede.
Sama nikoli nisem marala zgodaj vstati, nikoli mi niso dišala avanturistična potovanja, nikoli nisem marala poletne dopustniške mrzlice, .... Že kot otrok sem bila sam svoj človek, človek, ki je slabo prenašal avtoriteto, človek s svojimi pravili in zakoni.
In zdaj živim tako kot hočem! Moje življenje je glasba in vse kar je povezano z njo. Sem oseba, ki za ''normalne'' ljudi živi narobe svet. Obožujem jutranja poležavanja, včasih tudi do poldneva, jutranjo kavico in sprehod z mojim Tay-em, delo, ki poteka skozi ves dan, včasih tudi pozno v noč, nastope, ki so, kljub temu, da včasih ''naletiš'' na totalne idiote, večinoma nabiti z emocijami in pozitivno energijo,...
Torej, če živim življenje, ki sem si ga vedno želela, je moje življenje en sam velik dopust!